1. Nazivna dvižna zmogljivost: Nazivna dvižna zmogljivost viličarja se nanaša na največjo težo tovora, ki ga je mogoče dvigniti-izraženo v tonah (t)-pod pogojem, da razdalja od težišča tovora do sprednje strani rezil vilic ne presega navedene razdalje med središčem tovora. Če se težišče tovora razteza čez navedeno razdaljo središča tovora, je treba zaradi omejitev glede vzdolžne stabilnosti viličarja ustrezno zmanjšati dvižno zmogljivost.
2. Razdalja središča tovora: Razdalja središča tovora se nanaša na vodoravno razdaljo-izraženo v milimetrih (mm)-od težišča standardnega tovora, nameščenega na vilicah, do sprednje strani navpičnega odseka vilic. Za viličarje z nosilnostjo od 1 do 4 tone je predpisana razdalja središča tovora 500 mm.
3. Največja višina dviga: Največja višina dviga se nanaša na navpično razdaljo od zgornje površine vodoravnih rezil vilic do tal, ko je viličar polno naložen in je tovor dvignjen v najvišji položaj na ravnih, trdnih tleh.
4. Kot nagiba teleskopa: Kot nagiba teleskopa se nanaša na največji kot-naprej ali nazaj-, do katerega se lahko teleskop nagne glede na njegov navpični položaj, ko je viličar raztovorjen in na ravnih, trdnih tleh. Nagib naprej olajša pobiranje in odlaganje tovora, nagib nazaj pa preprečuje, da bi tovor med transportom zdrsnil z vilic. Običajno je kot nagiba naprej od 3 stopinj do 6 stopinj, kot nagiba nazaj pa je od 10 stopinj do 12 stopinj.
5. Največja hitrost dviganja: Največja hitrost dviganja se običajno nanaša na hitrost, s katero se tovor dvigne, ko je viličar polno naložen, izraženo v metrih na minuto (m/min). Čeprav lahko povečanje največje hitrosti dviganja izboljša učinkovitost delovanja, prevelika hitrost poveča tveganje za poškodbe tovora ali stroja. Največja hitrost dviga za viličarje domače proizvodnje je bila povečana na 20 m/min.
6. Največja potovalna hitrost: Povečanje potovalne hitrosti znatno vpliva na učinkovitost delovanja viličarja. Za viličar z notranjim zgorevanjem z dvižno zmogljivostjo 1 tone najmanjša potovalna hitrost pri polni obremenitvi ni manjša od 17 m/min.
7. Najmanjši radij obračanja: Ko viličar potuje pri nizki hitrosti brez tovora in se obrača s popolnoma zaklenjenim volanom, sta najmanjši razdalji od skrajne in najbolj notranje točke karoserije vozila do središča zavoja znani kot najmanjši zunanji radij obračanja ($R_{min\\_outer}$) oziroma najmanjši notranji polmer obračanja ($r_{min\\_inner}$). Manjši kot je najmanjši zunanji radij obračanja, manjša površina je potrebna za obračanje in boljša je okretnost.
8. Najmanjša oddaljenost od tal: najmanjša oddaljenost od tal se nanaša na razdaljo od najnižje fiksne točke na karoseriji vozila (brez koles) do tal; označuje zmožnost viličarja, da brez trčenja prečka dvignjene ovire. Večja kot je najmanjša oddaljenost od tal, boljša je-zmožnost viličarja za terensko vožnjo (ali sposobnost prečkanja neravnega terena).
9. Medosna razdalja in kolesna razdalja: Medosna razdalja se nanaša na vodoravno razdaljo med srednjicama sprednje in zadnje osi viličarja. Kolesni tir se nanaša na razdaljo med središčema levega in desnega kolesa na isti osi. Povečanje medosne razdalje izboljša vzdolžno stabilnost, vendar poveča dolžino vozila in najmanjši radij obračanja. Povečanje kolesnega koloteka izboljša bočno stabilnost, vendar poveča skupno širino vozila in najmanjši radij obračanja.
10. Najmanjša -širina prehoda pod desnim kotom: To se nanaša na najmanjšo širino prehodov, ki se sekajo pod pravim kotom, kar omogoča, da viličar potuje naprej in nazaj. Izmeri se v milimetrih (mm). Na splošno velja, da manjša kot je ta širina, boljša je zmogljivost.
11. Najmanjša širina hodnika za zlaganje: To se nanaša na najmanjšo širino hodnika, ki je potrebna, da viličar izvaja postopke zlaganja v običajnih delovnih pogojih.
